Ko se sprehajamo med policami živilskih trgovin, redko kdo pomisli, kje in kako so nastala živila, ki so namenjena kupcem. Če pogledamo embalažo živila, vidimo le njene sestavine in ime proizvajalca.

Učenci 6. razreda OŠ Cerklje ob Krki so se pri pouku gospodinjstva srečali z vsebinami, ki so povezane s hrano in prehranjevanjem. Živila so razvrščali v skupine glede na hranilne snovi, ki jih vsebujejo in izvedeli, kako in kje jih moramo shranjevati, da jim podaljšamo obstojnost.

Ker na nadomestni lokaciji, na kateri se nahaja naša šola, nimamo šolske kuhinje, smo se odločili, da obiščemo kmetijo in si ogledamo, kaj vse je potrebno postoriti, da pridejo živila na police trgovin. Omenjeni obisk ekološke kmetije pa se navezuje tudi na projekta Tradicionalni slovenski zajtrk in na Shemo šolskega sadja in zelenjave, v katera je vključena naša šola.

Odpeljali smo se na ekološko kmetijo Budičevih na Podgračeno. Ko smo prispeli, so nas z veseljem pričakali ata, mama, gospodar Jože in gospodinja Mira. Gospa Mira nam je povedala, da imajo pri hiši še dva sinova.

Učenci so že ob prihodu opazili prijazna kužka in se »zapodili« k njima. Nato sta nam gospod Jože in gospa Mira predstavila kmetijo. Budičevi imajo 30 glav živine, od teh okrog 15 molznic, kokoši, zajce in druge živali. Obdelujejo 30 ha zemlje, od tega 20 ha travnikov in 10 ha gozda, na Cirniku pa imajo tudi vinograd s 3000 trtami. S ponosom so nam povedali, da pridelujejo kvaliteten cviček in modro frankinjo. V Krški vasi  imajo še obrat, kjer sadje iz odkupa predelujejo v sokove in jih polnijo v steklenice.

Po predstavitvi smo se napotili v hlev, kjer smo si ogledali krave molznice in telička. Učenci so bili navdušeni nad prijaznimi kravami, ki so proti nam radovedno molile gobčke in nas oblizovale z jeziki in nad prijetnimi vižami, ki so se razlegale po hlevu. Gospa Mira nam je v šali povedala, da jim krave dajejo 200 l mleka na dan zato, ker poslušajo prijetno glasbo, vsak dan pa jih odpeljejo tudi na pašo. Mleko vozijo v zbiralnico na Obrežje, od tam pa s cisternami v Ljubljanske mlekarne.

Po ogledu kmetije so nas povabili za dolgo mizo, ki so jo postavili pred staro leseno hišo, ki je bila zgrajena med leti 1920-1925. Hiša je zelo lepo vzdrževana in v njej še danes živita ata in mama, ob njej pa v novi hiši živijo ostali člani Budičevih. Postregli so nam z  domačimi dobrotami. Ko smo jedli, nam je pogled uhajal na zelene griče, na štajersko stran reke Save. Ata Jože, po domače Pepi, nam je izčrpno predstavil tudi svoje čebelarjenje. Njegova ljubezen je namenjena čebelicam, maticam in trotom, ki živijo v 100 panjih, v katerih nastaja cvetlični in kostanjev med.

Ko smo se z avtobusom vračali proti šoli, je večina učencev izrazila željo, da bi še obiskali njihovo kmetijo. A ne zaradi dobrot, ki smo jih bili pri njih deležni, ampak zaradi miru, ki vlada na kmetiji in zaradi ljubezni do živali.

Zapisali: Lojzka Ivanšek in Dušanka Filipič

20160520_100930 (640 x 384)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Skupno 21 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost